Leta 2016 nas je zapustil Imre Kertész, madžarski pisatelj, Nobelova nagrada za književnost 2002. Govorimo o pisatelju, ki ga je s svojim bivanjem v koncentracijskih taboriščih Auschwitz in Buchenwald, ko je bil star le 14 let, ustvarjalno vdrl.
V primerih, kot je Kertész se na koncu skoraj vsaka vaja v pripovedi spremeni v prikrito biografijo, v mešanici sanj in idej, skovanih v pekel tragedij, ki jih je moral živeti.
Le tako lahko preidemo na eksorcizacijo tega, kar smo doživeli. Romanizirajte, da se poglobite v nadrealizem življenja, romanirajte, da na koncu iščete smisel za humor in se tako zvito nasmehnete svetu, svetu, ki ne samo, da vas ni uničil, ampak je iz vas naredil pravega pisca, preživelega groze..
In med samo nalogo ustvarjalne osvoboditve se vedno prikradejo vprašanja o tem, kako lahko človeško bitje postane pošast. Kako lahko družba ostane nepremična pred grozotami kirurško vstavljenega ideala.
Kertész ni bil plodovit pisatelj, vendar se njegove stvaritve danes berejo z bistveno človeškostjo.
3 priporočeni romani Imreja Kertésza
Brez cilja
Najbolj paradoksalno v oguljeni metafori o vlaku kot priložnosti ali življenju je, da vlaki v koncentracijska taborišča niso imeli nobene možnosti ali cilja.
Preoblikovanje mladostnikovih izkušenj sredi grozot v nekakšno blodnje iskanje sreče postane literarni trik, končni učinek, ki razvozla neobvladljivo potrebo naših celic po vedno preživetju in nas tako lahko prepriča o oazi v puščavi oz. kanček sreče v novi zori ...
Povzetek: Zgodovina leta in pol življenja najstnika v različnih nacističnih koncentracijskih taboriščih (izkušnja, ki jo je avtor živel v lastnem mesu), »Sin Usoda« pa ni avtobiografsko besedilo.
Kertész nam s hladno objektivnostjo entomologa in z ironične distance v svoji zgodbi pokaže bolečo realnost taborišč smrti v njihovih najbolj perverznih učinkih: tistih, ki zamenjujejo pravičnost in samovoljno ponižanje ter najbolj nečloveško vsakdanje življenje z aberantnim oblika sreče.
Nepristranska priča, "Usoda" je predvsem velika književnost in eden najboljših romanov dvajsetega stoletja, ki lahko bralcu pusti globok in neprekinjen pečat.
Detektivska zgodba
Živahnejši predlog, knjiga, ki jo lahko beremo v razvedrilne namene v detektivskem žanru, a na koncu pusti tisti nujni eksistencialni ostanki, ki so vladali madžarskemu avtorju.
Povzetek: Član tajne policije latinskoameriške države, ne da bi navedel, pripoveduje tik pred usmrtitvijo svojih izkušenj v korpusu. Tako se znova pojavljajo vprašanja, ki nam jih vedno zastavlja Imre Kertész: kako je človek vključen v stroje diktature? Kako lahko sodelujete pri njem?
Kertész v tem primeru ne pripoveduje z vidika žrtve, temveč krvnika. Z izjemno ekonomičnostjo, s hladnostjo razlaga padec človeka v moralno brezbrižnost in dokončno obubožanost duše in tako najde enega od ključev za razumevanje našega časa.
Zadnja gostilna
Vsi imamo rezervirano vstopnico za zadnjo gostilno. Tisti zadnji kraj, kjer bomo ležali, preden bomo zapustili prizorišče. Na zadnji gostilni vsak ustvari stanje svojih zaprtih in čakajočih računov. Pisatelj ima vedno prednost, lahko sklene vitalno računovodstvo, poročilo svojih dni z večjo obilo, približa se vsemu z lucidno iskrenostjo, tistega zadnjih dni ...
Povzetek: V zadnjem umetniškem podvigu hudo bolan pisatelj zamisli besedilo, ki predstavlja visceralno in včasih moteče pričevanje o njegovih izkušnjah in o boju človeka za dostojanstvo v ekstremnih okoliščinah. Na ta način Imre Kertész spremeni kroniko svojega "predhoda v smrt" v delo radikalne iskrenosti in izjemne lucidnosti, s pisanjem, ki je vedno na obzorju, kot opravičilo za svoj obstoj. Zadnje veliko delo Nobelove nagrade za književnost 2002.
