3 najbolj priljubljene knjige Noama Chomskyja

Spomnim se vpliva intervencije Noam Chomsky en el actual conflicto con la región de Cataluña. Más que nada, porque de los intelectuales esperas siempre una intervención comedida, reposada, analizadora de los hechos y del fondo. Pero claro, es tan tentador en estos días arrimarse a un supuesto calor libertario, aunque disfrace un único anhelo egoísta…

Ker je biti katalonski separatist v civiliziranem svetu preprost vzrok. Lahko je a odkupnina za toliko grehov ob resničnih kršitvah temeljnih pravic; kronično sociološko in politično zanemarjanje v drugih delih sveta; Zainteresirani odstopi zaradi nepogrešljivih stanj…. Salonski aktivizem.

In seveda, kdo drug, ki si manj (med pleado domnevno levičarskih osebnosti, a v tem, na trenutke ciničnem svetu res dobro stoječih), liže rane laži, tako da se pokaže trden z najmanj resničnim in najbolj neprijetnim vzrokom vsi psevdorevolucionarni vzroki obstajajo.

Y después llega un tipo como José Mújica, expresidente de Uruguay, desapegado realmente de todo lo que suponga fariseísmo y tibiezas de lažni revolucionarni levičarji. Este sí, José Mújica deja sin palabras al periodista de turno del canal proseparatismo catalán más conocido y le espeta que el independentismo catalán es simplemente egoísmo. Y que el movimiento, de democrático, no tiene nada.

A daj no, kritiki na stran, ni mogoče prezreti, da je moralno stališče Chomskega do tega vprašanja le oportunistična rešetka, ki jo lahko uporabimo vsi v danem trenutku, če ni določenih resničnih vzrokov, v katere bi vključili svoja etična načela.

Rajadas a parte, después está su obra, una extensísima bibliografía que, en muchos casos, nos asoma a una visión enriquecedora del devenir de nuestros días. Y sí, resulta ser un autor plenamente recomendable en sus poskusi blizu kritične in celo filozofske vizije.

Prve tri priporočene knjige Noama Chomskega

Sodobno (ne) izobraževanje

Me acerqué a este libro inducido por otras lecturas similares que apuntaban al sistema educativo como un cáncer para, precisamente, muchos de los más dotados y creativos de los alumnos. Cierto es que otros sí que llegan, estudian, se titulan y se hacen hombres de provecho.

La cuestión es los que se quedan en el camino. Si pudiera hacer estadística de coeficientes intelectuales sin titulación, sobre todo en los primeros niveles en los que son más jóvenes, seguramente quedaríamos ojipláticos. Se trata de la manía de organizar hasta el éxtasis, de estructurar hasta lo orgiástico. Y entonces quienes montan el sistema se quedan bien tranquilos, como cuando van al baño, sin considerar muchos otros aspectos más relevantes para fomentar el aprendizaje, como es sin duda la voluntad esencial para aprender y la motivación como el motor que la activa.

Sin adentrarse en estos aspectos reseñados, Chomsky apuntala otro aspecto esencial, el fomento de lo crítico, la introducción de esa noción intelectual del individuo joven deseoso de replanteárselo todo. No hay dogma que un chico inquieto quiera asumir porque sí. Y eso supone un lastre tremendo. A Noam Chomsky se le reconoce mundialmente como uno de los grandes intelectuales y educadores del siglo XX. Y, sin embargo, hasta ahora no se habían recogido en ningún libro sus escritos sobre la educación y la deseducación de los ciudadanos. En este, el gran lingüista norteamericano critica duramente nuestro actual sistema de enseñanza.

Soočeni z idejo, da se v naših šolah učijo demokratične vrednote, resnično obstaja kolonialni model poučevanja, namenjen predvsem usposabljanju učiteljev, katerih intelektualna razsežnost je razvrednotena in jo nadomešča kompleks postopkov in tehnik; model, ki preprečuje kritično in neodvisno razmišljanje, ki ne dopušča sklepanja o tem, kaj se skriva za razlagami, in ki zato ta pojasnila določa kot edina možna. Učitelji redko prosijo učence, naj analizirajo politične in družbene strukture, ki vplivajo na njihovo življenje. Učence redko pozivajo, naj sami odkrijejo resnico.

V tej knjigi nam Chomsky ponuja odlična orodja za razgradnjo te vrste poučevanja, namenjenega udomačitvi državljanov: če vzgojitelji zavrnejo tehnokratsko usposabljanje, ki jih razsvetljuje, da postanejo pristni intelektualci, ki obsojajo hinavščino, družbene krivice in človeško bedo, bodo spodbuditi študente, da sprejmejo izziv širjenja obzorij demokracije in državljanstva, skupaj z njimi pa si bodo prizadevali za izgradnjo manj diskriminatornega, bolj demokratičnega, manj razčlovečenega in bolj pravičnega sveta.

(ne)izobraževanje (sodobno)

Kdo vlada svetu?

Zdi se neverjetno, da toliko nas pozna, sluti ali vsaj dvomi in, nasprotno, manevrski prostor, ki ga imamo. Nekako kot Big Brother iz Orwell ali srečni svet huxley, el nuevo mundo, la nova verdad, o actualmente llamada, la postverdad. Por mucho que Chomsky profundice magistralmente en el meollo de la cuestión, el despertar se antoja misión imposible.

La terrorífica noción de todo un pueblo mundial, unido por la globalización, pudiera levantarse exigiendo justicia social debía dar tanto miedo a los poderosos que bien se encargaron de acallar la voz. En un análisis incisivo y concienzudo de la presente situación internacional, Chomsky argumenta que Estados Unidos, por medio de sus políticas predominantemente militaristas y su ilimitada devoción por mantener un imperio de escala mundial, está arriesgándose a una catástrofe que destrozaría los bienes comunes del planeta.

Chomsky na podlagi najrazličnejših primerov, od vse širšega programa ubijanja brezpilotnih letal do grožnje jedrske vojne, do žarišč, ki jih predstavljajo konflikti v Iraku, Iranu, Afganistanu in Izraelu-Palestini, ponuja nepričakovane vpoglede in odtenke o operaciji cesarske moči na vse bolj kaotičnem planetu.

Avtor mimogrede podaja briljantno študijo o tem, kako so se ameriške elite vse bolj izolirale od vseh omejitev, ki jih skuša demokracija naložiti njihovi moči. Ker je večina prebivalstva pripeljana v apatijo - preusmerjeno v potrošništvo ali sovraštvo do ranljivih - korporacijam in bogatim je vse bolj dovoljeno, da delajo, kar želijo.

Kdo vlada svetu?

Arhitektura jezika

Herramienta, arma, canal de comunicación y también ruido. Nuestra vía esencial para transmitir ideas, emociones, conceptos, planteamientos, relatos y demás composiciones intelectuales hechas verbo, tiene también su consideración metafísica desde lo metalingüístico. Porque lo que pretendemos comunicar podemos darlos disfrazado bajo lo que decimos. O, por el contrario, podemos desvelar la verdadera intención jamás pretendidamente hecha explícita. Lo esencial es la gramática.

Pero incluso desde la simple materia que estudia las palabras y la forma de crear oraciones aporta ya pinceladas sobre intencionalidad del lenguaje, incluso en su visión geográfica. Las lenguas se crean con base en la idiosincrasia de sus gentes. Y de todo ello da buena cuenta Chomsky en un libro magistral sobre nuestra vía de comunicación en esencia.

Njegov pristop k preučevanju jezikov se imenuje "generativna slovnica" in je revolucioniral naše razumevanje človeških jezikov in drugih kognitivnih sistemov. V tej knjigi Chomsky razmišlja o zgodovini te "slovnice" in združuje filozofska in konceptualna vprašanja z empiričnimi raziskavami.

Živahen in zapeljiv slog, ki ga Chomsky občuduje, je okrepljen v zelo zanimivi zaključni razpravi s uglednimi univerzitetnimi profesorji, ki zajema jezikoslovje, pridobivanje jezika, jezikovno teorijo in um. V svojih velikodušnih odgovorih na najrazličnejša vprašanja se Chomsky spopada s temeljnimi vprašanji človeškega stanja. Tako bo knjiga zanimala tako strokovne jezikoslovce kot širšo javnost.

Arhitektura jezika
5 / 5 - (15 glasov)

4 komentarji na "3 najboljše knjige Noama Chomskyja"

Pustite komentar

Ta stran uporablja Akismet za zmanjšanje nezaželene pošte. Preberite, kako se obdelujejo podatki o vašem komentarju.